en

Furioso

fotografije: marcandrea

Ventilator #1: Furioso
21. 3. 2026, Španski borci

Koncept, iniciacija, performans: Nataša Živković
Sodelujoča glasbenika: Vitja Balžalorsky, Szymon Gąsiorek
Svetloba, prostor: Špela Škulj

»Hay que endurecerse sin perder jamás la ternura!«
Che Guevara

Treba je vztrajati, se utrditi, biti neizprosen, ne da bi pri tem izgubili nežnost – v vzkliku slavnega borca za svobodo se nasprotji dopolnjujeta in podpirata. Sovraštvo in ljubezen hkrati ženeta Revolucionarja v boj.

Za kaj se borimo? Kaj nas poganja? Kaj je naš drive?

Furioso je performativno-zvočni score, v katerem se na različne načine, vsak s svojim inštrumentom, srečamo v surovi energiji besa. Telo in subjekt se predata zvočnemu nasilju, izbruhu telesa – furioso (divje, viharno), con fuoco (ognjevito), agitato (razvneto). Bori se proti občutku nemoči, ki je brezploden, ničesar ne ustvari – jeza je produktivna, polna energije. Kako nas lahko opolnomoči, ne da bi bila zgolj destruktivna? Obdržati lucidnost v kaosu, ustvarjati smisel sredi nesmisla. Odšraufamo ventile kolektivnega besa in ventiliramo – skupaj.

Ventilator #2: ff – jaz smo
12. 9. ob 17h, Bučno, Lesno Brdo

Vitja Balžalorsky – elektronika / akustika
Nataša Živković – plesno/performativna intervencija 
Produkcija: Špela Trošt za Zavod Sploh

Za uvod najprej citat: »Rojen sem konec avgusta 1913 kot človeško bitje moškega spola. Ne vem točnega datuma. Čakali so nekaj dni, da so se prepričali, ali bom preživel /…/. Rojen sem dve uri pred sončnim vzhodom kot vinska mušica. Umrl bom drevi po sončnem zahodu. /…/ Vedno sem bil rojen. Še vedno se spomnim začetka ledene dobe in konca hladne vojne. Pogled na umirajoče dinozavre (v obeh dobah) je nekaj najbolj neznosnega, kar sem videl. Nisem se še rodil. Se še bom. Star sem minus sedem mesecev. /…/ Rep se mi postopoma zmanjšuje. Žival v meni odhaja, mahajoč mi s svojim izginjajočim repom. Kaže, da sem izbran za človeško bitje. Tukaj je temno in prijetno, privezan sem na nekaj, kar se premika. /…/ Jaz smo.« (Georgi Gospodinov: Fizika žalosti)

Sledi parafraza uvoda:

Prekvalificirala se bom v stropno luč (da ti lahko venomer svetim).

Prekvalificirala se bom v knjižno kazalo (da z mano začenjaš in nehavaš, da z mano označiš stran).

Postala bom tvoj najbolj oster kuhinjski nož (da ne pozabiš na »ontološko rano«, kot bi rekla Zala D.) in tvoja najbolj zelena sobna rastlina (da ne pozabiš dihati).

Rodila se bom kot spomin (fotografija z morja), kot mačka, ki jo božaš, kot vonj sivke s Krasa, ki odganja molje v tvoji omari.

Bom tvoj obrazec z Ministrstva za kulturo, izpolnjen zaman.

Zaključek: Manj poetično, bolj praktično, faktično in razumljivo:

Druga edicija Ventilatorja se je zgodila na festivalu Bučno na Lesnem Brdu dne 12. 9. 2026, nekje sredi dneva. Naslov ff izhaja iz glasbene oznake fortissimo  za dinamiko oz. jakost/glasnost izvajanja in se v tem smislu spogleduje s poimenovanjem dogodka samega. In ker ne moremo in ne smemo biti tiho. Ker: jaz smo. Gospodinov je to pomembno stvar ubesedil na najkrajši možni način. Ventilator mi daje možnost, da prevetrim sebe umetniško, premotrim svoje ideje, hiperventiliram pozicijo, odprem fokus, stopim v dialog s časom, prostorom, zvokom, mislijo. Da si vzamem čas. V performativno-zvočnem dialogu sva se tako iznajdevala, izgubljala in iskala Nataša Živković in Vitja Balžalorsky.

K ustvarjanju projekta Ventilator smo letos povabili plesalko, performerko, koreografinjo in pedagoginjo Natašo Živković.

Ventilator je programski okvir Zavoda Sploh, ki skozi eksperimentalne projekte razpira nove izraze med glasbo, plesom in performansom.
Cikel se izogiba kodificiranju in strogim klasifikacijam – združuje začrtano izvedbeno strukturo z fluidnostjo izraza. Zavod Sploh s tem projektom nadaljuje svojo zavezanost raziskovanju, inovaciji in produkciji novih formatov.

Fotografija