si

Zvokotok

Mehka Črta: Loup Abramovici, Vid Drašler, Tomaž Grom, Samo Kutin, Lola Mlačnik, Eduardo Raon, Cankarjev dom

Mehka črta
31. 1. 2026 ob 20h, Cankarjev dom

Avtorji in izvajalci: Loup Abramovici, Vid Drašler, Tomaž Grom, Samo Kutin, Lola Mlačnik, Eduardo Raon

»Da bi spremenili ustvarjanje glasbe v sodelovalno in transformativno dejavnost (iz izvajalca v skladatelja v poslušalca v skladatelja v izvajalca itd.), da bi kolektivni značaj dejavnosti usmerili k samemu izvoru glasbe. Da bi z ustvarjanjem glasbe vzbudili občutek za družbene razmere, v katerih živimo, in kako bi jih bilo mogoče spremeniti.« (Christian Wolff)

Ko si glasbenik za svoje glasbilo izbere kamen, je najmočnejša referenca skladba Kamni (1968) Christiana Wolffa. Mehka črta ni poustvarjanje, tudi ne reinterpretacija skladateljeve  izvirne kompozicijske zamisli dotičnega dela, ampak dialog z njegovim pogledom na samo ustvarjanje glasbe. Namesto ene avtorske avtoritarne figure, glasba kot participativna, kolektivna, ne-hierarhična, demokratična, družbena, politična dejavnost, ki uresničuje spremembe, ki preoblikuje stvarnost. Mar ni to nekoliko utopično? Toda upanje …

Zapoved in prepoved, obe sta vabljivi, saj ponujata možnosti, da ju kršiš.

Zvokotok v letu 2026 pod programskim vodstvom Tomaža Groma izpostavlja vprašanje zvočne geste kot izrazno in konceptualno jedro sodobne kompozicije, hkrati pa razpira raziskovanje zvočnega mišljenja onkraj interpretacije in premeščanje poslušanja v območje refleksije, materialnosti in neposredne prisotnosti. Materialnost zvoka in telesna prisotnost gradita zvočno izkušnjo kot prostorsko-telesni dogodek. Zvokotok se tako izrecno odmika od tradicionalnega branja in se usmerja v ustvarjanje zvočnih dogodkov, ki se odzivajo, reflektirajo, odzvanjajo in evocirajo, ne da bi razlagali. uveljavlja glasbo kot misel, kot dejanje in kot navzočnost.

Glasba

– ne kot razlaga, temveč kot odziv.
– ne kot naracija, temveč kot prostor napetosti.
– ne kot reprodukcija, temveč kot dejanje v prostoru in času.